APDEJT.si

Predsednica Evropske centralne banke, Christine Lagarde, je pozvala države evroobmočja, naj bolje kombinirajo zmanjševanje dolga s produktivnimi naložbami. Opozorila je na nevarnost "proračunske stagnacije", če ne bo dovolj naložb.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozvala k politični odločnosti za okrepitev notranjega trga, namesto sklepanja novih pogodb, z namenom blaženja gospodarskih izgub zaradi ameriških carin. Poudarila je, da je večja integracija znotraj Evropske unije ključna za soočanje z zunanjimi gospodarskimi pritiski.

Približno sto podpornikov stranke Vazrazhdane je protestiralo pred poslopjem Bolgarske narodne banke (BNB) v Sofiji proti uvedbi evra in ob obisku predsednice Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde. Vodja stranke, Kostadin Kostadinov, je dejal, da naj bi Lagardova ob 10:30 prispela v BNB, vendar je ni bilo. Protestniki so vzklikali "Ne evru".

Evropske borze so zabeležile negativno gibanje zaradi negotovosti glede gospodarske aktivnosti v regiji. Vlagatelji pozorno spremljajo izjave predsednice Evropske centralne banke, Christine Lagarde.

Finančna ministrica Temenužka Petkova je izjavila, da je Bolgarija popolnoma pripravljena na uvedbo evra 1. januarja 2026, tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Predsednica ECB Christine Lagarde je med obiskom v Sofiji poudarila, da vstop v evroobmočje predstavlja začetek poti in ne njen konec, ter spodbudila nadaljevanje reform. V rezidenci 'Bojana' se je začela konferenca na visoki ravni z naslovom 'Bolgarija na pragu evroobmočja', ki je del komunikacijske kampanje za uvedbo evra.

Evropska centralna banka (ECB) je, kot je bilo pričakovano, ohranila ključne obrestne mere nespremenjene pri 2 %. Odločitev je bila sprejeta kljub ponovnemu naraščanju inflacije, ki pa ostaja blizu ciljne vrednosti 2 % na srednji rok. Svet ECB je ocenil, da se gospodarstvo evroobmočja še naprej krepi, vendar ostajajo obeti negotovi. Obrestne mere za depozite, glavne operacije refinanciranja in posojila so ostale nespremenjene.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je opozorila, da globalno gospodarstvo še ni v celoti občutilo posledic carin, ki jih je uvedel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Izjavila je, da pravi udar šele prihaja. Lagarde je to izjavila v televizijski oddaji "Face the Nation" na ameriški televiziji CBS.

Črna gora bo z uvedbo plačil SEPA prihranila 14 milijonov evrov letno, državljani pa bodo lahko pošiljali in prejemali denar v 40 držav Evrope s cenejšimi in varnejšimi transakcijami. Medtem je predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde opozorila na nujnost spoštovanja mednarodnega prava pri obravnavi zamrznjene ruske imovine za pomoč Ukrajini.

Evropska centralna banka (ECB) je na zasedanju po poletnem premoru odločila, da ključnih obrestnih mer v evroobmočju ne bo spreminjala. Obrestna mera za depozite ostaja pri 2,0 odstotkih. ECB je nekoliko popravila napovedi gospodarske rasti navzgor, kljub temu pa ostaja previdna zaradi politične negotovosti in trgovinskih sporov, še posebej pa jo skrbi gospodarska situacija v Franciji. Odločitev ECB vpliva na varčevalce, posojilojemalce in vlagatelje.

Evropska centralna banka (ECB) je ponovno ohranila nespremenjene ključne obrestne mere v evroobmočju, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,0 odstotkih. Kljub negotovim političnim razmeram so ekonomisti ECB popravili svoje napovedi gospodarske rasti navzgor.

Po incidentu z letalom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je bil tarča ruskega hibridnega napada z motnjami GPS, italijanska vlada razpravlja o tajnosti državnih letov iz varnostnih razlogov. Medtem je v Tianjinu potekalo 25. srečanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer se združujejo različni geopolitični odnosi in naložbe za oblikovanje novega multipolarnega sveta. V Italiji so se kibernetski napadi v zadnjem letu povečali za 98 odstotkov, kar dodatno poudarja potrebo po varnostnih ukrepih. V Turkmenistanu pa je dostop do interneta omejen, saj vlada prodaja svoje VPN-je državljanom. V Franciji se soočajo z gospodarskimi izzivi, medtem ko italijansko gospodarstvo kaže boljše rezultate.

V Italiji opažajo, da se njihovo gospodarstvo izboljšuje v primerjavi s francoskim, kar je presenetljivo. V Braziliji se Jair Bolsonaro sooča z obtožbami o poskusu državnega udara in mu grozi zapor. V Mehiki je Claudia Sheinbaum poročala o svojem prvem letu vladanja, ki je zaznamovano z izzivi in dediščino njenega predhodnika, Andrésa Manuela Lópeza Obradorja.

Donald Trump se je zavzel za ukinitev Nacionalne ustanove za demokracijo. Za viralni video, v katerem naj bi iz okna Bele hiše vrgli črno vrečo, je okrivil umetno inteligenco. David Frum je opozoril, da je plačal davek v višini 26,05 dolarjev za majhen nakup iz Združenega kraljestva, pri čemer so nižja sodišča zavrnila zakonitost tega davka.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je opozorila ameriško centralno banko (Fed) na ohranjanje neodvisnosti od politike, kar nekateri vidijo kot prikrito potezo, saj naj bi bila ECB že združena s politiko v Bruslju. Hkrati pa se v ZDA zaostruje boj za Fed, saj je nekdanji predsednik Donald Trump poskušal odpustiti guvernerko Liso Cook, kar odpira vprašanja o prihodnosti centralne banke in njeni neodvisnosti.

Medtem ko liberalci širijo teorije zarote, da je Donald Trump morda že mrtev, se je Bill Gates v Beli hiši sestal s Trumpom za tri ure. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o globalnih zdravstvenih programih ZDA.

Francoski premier François Bayrou je Italijo obtožil davčnega dampinga, ker naj bi s posebno politiko privabljala bogate tujce in s tem škodovala Franciji. Italijanska vlada se je na te obtožbe nemudoma odzvala in jih označila za neutemeljene. Davčni damping se nanaša na prakso, ko država ponuja davčne ugodnosti tujim državljanom ali podjetjem, da bi jih privabila na svoje ozemlje, kar lahko izkrivlja konkurenco in povzroča nezadovoljstvo v drugih državah.

Christine Lagarde je opozorila, da bi vmešavanje Donalda Trumpa v delovanje ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) lahko imelo resne posledice za svetovno gospodarstvo. Poudarila je, da je neodvisnost Fed ključna in da bi Trumpov nadzor nad Fed predstavljal nevarnost. Dodala je, da si Trump prizadeva pridobiti večinski nadzor nad Fed s pomočjo zaveznikov.

Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je ponovila zaskrbljenost zaradi morebitnega padca francoske vlade in poudarila, da bi to imelo negativen vpliv na gospodarstvo. V izjavi za francosko radijsko postajo Radio Classique je izjavila, da odkar je prevzela položaj predsednice ECB, opaža, da imajo politična tveganja jasen vpliv. Izključila je tudi možnost, da bi Francija prišla pod nadzor Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Predsednica Evropske centralne banke (ECB), Christine Lagarde, je v intervjujih za ameriške medije branila neodvisnost centralnih bank, posebej v Združenih državah Amerike, kjer predsednik Donald Trump že dlje časa pritiska na Federal Reserve (Fed) za znižanje obrestnih mer. Lagarde je opozorila, da je spodkopavanje neodvisnosti centralnih bank nevarno in da je ta neodvisnost ključnega pomena.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB), Christine Lagarde, je opozorila evropske odločevalce, da ne smejo zanemariti vloge migracij. Poudarila je, da bi bilo gospodarstvo Evropske unije brez prispevka tujih delavcev po pandemiji veliko bolj ranljivo. Po njenih besedah so tuji delavci prispevali polovico rasti novih delovnih mest v EU leta 2022.

Evropska centralna banka (ECB) pospešuje uvajanje digitalnega evra, kar spodbuja tudi zakonodaja o stabilnih kovancih v ZDA. Medtem ko EU hitita z uvedbo, se pojavljajo pomisleki o stabilnosti in tveganju špekulacij. Christine Lagarde razmišlja o uporabi Solane kot osnove, kar po mnenju kritikov ogroža verodostojnost valute. Razprava se osredotoča na to, ali bo digitalni evro prinesel stabilnost ali pa bo postal vir tveganja in nadzora nad premoženjem državljanov.

ZDA in EU sta dosegle trgovinski dogovor, ki vključuje 15-odstotne carine na 70 % evropskega blaga, izvoženega v ZDA. Dogovor, vreden 750 milijard dolarjev, je bil dosežen po več mesecih pogajanj in naj bi preprečil trgovinsko vojno. Kljub temu trgi, vključno z Bitcoinom, dogovora niso upoštevali. EU je pri dogovoru popustila in ni uspela rešiti vprašanja alkoholnih pijač.

Prihodki Panamskega prekopa se bodo v prihodnjem fiskalnem letu zmanjšali za približno 400 milijonov dolarjev zaradi zmanjšanja prometa ladij, ki ga povzroča negotovost v svetovnem gospodarstvu. Christine Lagarde, predsednica ECB, opozarja na upočasnitev gospodarske rasti v evroobmočju po uvedbi carin Donalda Trumpa. Kljub temu se je španski izvoz v ZDA v prvih petih mesecih leta povečal zaradi strahu pred zmanjšanjem prodaje zaradi carinskega kaosa. Lagardova poudarja, da trgovinski dogovor s Trumpom ni odpravil svetovne negotovosti, saj povprečne dajatve na evropski izvoz v ZDA ostajajo med 12 in 16 odstotki, kar je blizu napovedim ECB.

Bela hiša je zatrdila, da je Donald Trump uporabil "ogromen javni pritisk", vključno s sankcijami proti Indiji, da bi končal konflikt v Ukrajini. Medtem ko ZDA grozijo z novimi sankcijami Rusiji, se postavlja vprašanje, zakaj ne kaznujejo Kitajske zaradi uvoza ruske nafte.

Evro je padel pod raven 1,1650 pred govorom Christine Lagarde. Par EUR/USD se je znižal na okoli 1,1635. Vlagatelji pričakujejo simpozij Jackson Hole in govor Jeroma Powella, kjer naj bi se razjasnila prihodnja monetarna politika ameriške centralne banke. Dolar je ostal stabilen, trgovci pa so previdni pred objavo zapisnika sestanka Federal Reserve in Powellovim govorom. Pričakuje se, da bo Powellov govor najbolj vpliven dogodek simpozija.

Zaposleni v Evropski centralni banki (ECB) naj bi se uprli proti protidemokratičnim praksam znotraj institucije s sedežem v Frankfurtu. Odbor zaposlenih naj bi poslal pismo predsednici ECB Christine Lagarde, v katerem je opozoril na "razširjeno neskladnost" z načeli demokracije in vladavino prava.

Banka Centralna Evrope (BCE) je obrestno mero ključno obrestno mero območja evra ohranila na ravni 2 %. Ta odločitev je skladna z napovedmi analitikov in odraža željo po jasnejši sliki glede prihodnjih trgovinskih odnosov med Evropo in ZDA. Predsednica BCE, Christine Lagarde, je sporočila, da je ohranitev obrestnih mer nespremenjenih posledica znatne gospodarske negotovosti, ki jo povzročajo trgovinske napetosti, pri čemer se EU mudi doseči trgovinski sporazum z ZDA do konca meseca.

Evropska centralna banka (ECB), pod vodstvom Christine Lagarde, je ponovno ohranila svoje ključne obrestne mere nespremenjene pri 2 %. Ta odločitev sledi prejšnjemu mesecu, ko so bile obrestne mere že zvišane na omenjeno raven, kar predstavlja premor v zviševanju stroškov zadolževanja v območju evra.

Evropska centralna banka (ESB) je kljub padcu inflacije pod dvoodstotni cilj obrestne mere ohranila nespremenjene. Predsednica ESB Christine Lagarde je izpostavila, da je inflacija v območju evra padla pod cilj in da se tudi dolgoročne napovedi tega trenda držijo. Lagardova je obenem poudarila, da je območje evra v dobri situaciji, a opozorila na potrebo po reševanju trgovinskih konfliktov, ki predstavljajo tveganje za gospodarsko rast in bi lahko vplivale na rast plač.

Evropska centralna banka (ESB) je prekinila cikel zniževanja obrestnih mer in jih ohranila pri 2 %. Predsednica ESB Christine Lagarde je poudarila, da se inflacija sicer zdi pod nadzorom, vendar opozorila, da se lahko v prihodnje giblje v obe smeri, ter dodala, da se ESB ne more zavezati k določeni poti obrestnih mer. To pomeni, da se ESB sooča z bolj negotovim obdobjem glede svoje prihodnje monetarne politike.

Po odločitvi Evropske centralne banke (EZB) o ohranitvi ključnih obrestnih mer pri 2,0 odstotka se je evro popoldne nekoliko okrepil. Predsednica EZB Christine Lagarde je pojasnila, da je centralna banka v "čakajočem stanju" in se ni želela izrekati o morebitnih nadaljnjih znižanjih obrestnih mer v septembru, saj so obeti negotovi.

Inflacija v evroobmočju je junija dosegla 2 %, kar je v skladu z zastavljenimi cilji Evropske centralne banke (ECB). Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila previdnost pri sprejemanju odločitev zaradi negotovosti, kot so trgovinski spori z Washingtonom. Medtem je italijanska premierka Meloni izjavila, da plače ponovno rastejo hitreje kot inflacija, čeprav je dodala, da to še ni dovolj za celovito izboljšanje stanja.